Letos, ko je bila Planica še bolj slavnostno naravnana, smo veseli, da smo bili del tega dogodka tudi učenci in učenke naše šole.
Učiteljica Greta je že v začetku marca dobila sporočilo Zavarovalnice Triglav, ki že 40 let pelje v Planico na ogled poletov okoli 4000 otrok, da je izbrana tudi naša šola.
Kar težko je bilo izbrati po dva učenca iz vsakega oddelka od 5. do 9. razreda, saj si je prav vsak želel, da gre v živo navijat za naše skakalce.
Tako v četrtek, 21. marca, nihče izmed izbranih učencev ni manjkal, pa čeprav je bilo treba vstati zelo zgodaj. Opremljeni z zastavami, ragljami in dvema izjemnima transparentoma, smo se odpravili na pot proti Gorenjski. Ko smo zagledali zasnežene vrhove, je naša nestrpnost naraščala, saj smo vedeli, da se bližamo Planici.
Ob prihodu nas je najprej presenetila odlična organizacija, avtobus nas je pripeljal čisto pod velikanko, ki je bila edina prekrita s snegom. Potem smo se odpravili proti prireditvenemu prostoru, kjer so nas postregli z malico in toplim čajem, posladkali pa smo se lahko še s krofi.
Ko pa je uradni napovedovalec, ki je vseskozi pozdravljal učence, ki so se zbirali pod skakalnico, napovedal, da se pričenja poizkusna serija, je pri vseh završalo. Poglede smo usmerili na vrh skakalnice, kjer je bilo videti majhno piko, ki se je pognala po zaletišču, potem pa se je visoko v zraku skakalec prikazal nad hrbtiščem skakalnice. Vsak naslednji skakalec je poletel dlje. Ko pa je bil na vrhu slovenski tekmovalec, so se oglasile raglje, troblje in se visoko zavihtele slovenske zastave.
Doživeti to vzdušje v živo je res neverjeten občutek. Ko smo naše orle, kot imenujejo slovenske skakalce, lahko videli od blizu, jih fotografirali ali celo uspeli dobiti njihov avtogram, pa je bil vrhunec dneva za mnoge izmed nas.
Ponosni smo bili tudi na to, da so bili naši transparenti v Planici v središču pozornosti in so nas novinarji kar naprej ustavljali ter intervjuvali.
Kar prehitro se je naš obisk v Planici končal, utrujeni, a polni lepih vtisov smo se vrnili v Izolo.
